četrtek, 18. september 2008

Volitve in politična kultura

Back again. O Barceloni namerno nisem pisal, saj stvari, ki so se dogajale, ni mogoče samo opisati ampak jih je treba tudi doživeti. Težko je spraviti v besede vzdušje v Barceloni, občutek domačnosti in prijateljstva v hostlu, težko je povedati, kako dober občutek je, ko 20 ljudi, ki se med seboj poznajo samo na pogled in po naključju nekaj dni živijo pod eno streho, skupaj pripravi fantastično večerjo in ga žura, kot bi se poznali vse življenje. Barcelona, nisva še opravila! (prosto po Humarju)

V Sloveniji pa kot vedno pred volitvami ne vlada ravno spravljivo vzdušje. To pogrešam. Predvsem mi ni všeč retorika, ki se obrača v preteklost in na primerih iz prejšnjih obdobij skuša legitimirati svoje napake. Zakaj Janša vedno, ko kdo omeni besedo tajkun, začne govoriti o preteklih obdobjih? Da napak ne bo priznal, je jasno in razumljivo. Jasno je tudi, da stvari v preteklih obdobjih niso bile kaj dosti boljše. Zakaj nikoli ne ponudi rešitev za preprečevanje podobnih stvari v prihodnje? To je le eden od primerov in ta je še precej mile oblike.

Najbrž najbolj spektakularen primer take retorike pa je izjava Jožefa Horvata na izredni seji državnega zbora zaradi afere Patria, ki je bila že sama po sebi le izkoriščanje tega instrumenta za predvolilne namene. Jožef Horvat je v imenu NSi menil, da bi državni zbor zaradi pavšalnih in politično motiviranih obtožb na račun Janeza Janše moral mobilizirati vse domoljubne in demokratične sile v državi in tako zavarovati slovensko osamosvojitev. Finska oddaja je po njegovem propadla konspirativna politična akcija slovenske levice, s katero so polivali gnojnico in zanetili mednarodno sramotno grmado pod nosilci velikih uspehov te vladajoče koalicije. Ta konspiracija je tisti privesek komunizma, ki se je prilepil na noge naše mlade demokracije, ki ji preprečuje, da bi sproščeno hodila.*

Ko sem to prebral, nisem mogel verjeti svojim očem. Že sama misel, da bi Finci zastavili ugled svojih preiskovalnih organov in javne televizije za predvolilne namene slovenske opozicije, je po mojem mnenju absurdna. Mobilizacija vseh domoljubnih in demokratičnih sil? Zavarovanje slovenske osamosvojitve? Privesek komunizma? Tak govor bi bil mogoče vmesen le v junijskih dneh leta 1991, ko nam je za vrat dihala JLA in je dejansko obstajala nevarnost za našo osamosvojitev. Še takrat pa bi bila takšna agresivnost primerna le v kakšnem kotu gostilne. Takratna retorika vodilnih politikov je bila veliko bolj miroljubna in previdna kot današnji govori Horvatu podobnih populistov, ki volilnih glasov sploh nimajo namena pridobivati s programi ampak le z izjavami, ki žalostni slovenski blokovski delitvi dajejo turbopogon.

Tako opevan izraz ''sile kontinuitete'', s katerim se označuje levico, jaz vidim bolj v ljudeh, ki podajajo takšne izjave. Namesto da bi se poskušalo preseči takšna obtoževanja, se jih vsi skupaj poslužujejo bolj in bolj. S tem nočem povedati, da naj se določena sporna zgodovinska obdobja v naši zgodovini pozabijo. Nikakor. To bi bila morda najslabša možna stvar. Različne interpretacije teh obdobij bi se morale soočiti ne na sovražen, ampak na spravljiv način. Nekoč bomo morali doseči neko skupno resnico, drugače se bo zgodovina še vedno izrabljala, namesto da bi nas učila.

Če je žalostna že realnost, da se ljudje odločijo, koga bodo volili, glede na njegovo retoriko, je še bolj žalostnen pogled na predvolilne napovedi. Janša s svojimi letečimi sloni, aroganco in cinizmom vodi. Jelinčič s svojimi cigani in nenehni ''pizdenjem'' čez vse, kar ''ni slovensko'', dosega skoraj 10%. Erjavec samo izreče neko znanstvenofantastično/futuristično/debilno izjavo o 1000 evrih pokojnine, pa mu čez noč rating skoči za 5%.

Levico in Pahorja obtožujejo, da je cincajoča in negotova. Zato, ker ne vodiš agresivne, populistične in v oblakih plavajoče retorike si pa že negotov in brez programa? Zenkrat sem na predvolilnih soočenjih slišal daleč največ programa prav od treh levih strank. In samo držim pesti, da bodo v nedeljo na voliščih ljudje o tem malo razmislili in uporabili vsaj majhen kanček razuma. Tudi če se ne spuščamo v to, kako dobra je bila ta vlada in pogledamo samo retoriko, lahko opazimo precejšnjo razliko v politični kulturi.

Prosim, pojdite na volišča. Kdor ne gre volit, po mojem nima pravice za kasnejše pritoževanje, saj sam ni naredil niti najmanjšega koraka za preprečitev takih ali drugačnih volilnih rezultatov. Če ne greš na volišče, prepustiš drugim odločanje o tvoji usodi. Tega pa se vsaj jaz ne grem.

Jan Grilc, ki je že volil

*Prepis iz časopisa Dnevnik (10.9.2008)

četrtek, 04. september 2008

Live from Barcelona

Jebemo, mi ga spet festamo. Barcelona je kot vedno fenomenalna. Prvic pa tu dozivljamo hudo vrocino, temperature namrec dosezejo 31 stopinj ob osmih zvecer. Hostel je fantasticen. Brez pripomb in same pohvale. Folk tu je neverjeten, zuramo ga z tremi Avstralci, ki so svetovne legende. Seveda je prisoten tudi Kenneth, mojster Norvezan, ki kaze rahlo enosmerne poteze (je namrec tako topel, da je ze kar vroc). Seveda je takoj dobil nadimek, katerega koncna oblika je ''vroci se viking''.

Verjamem da je tudi v Sloveniji tako toplo in da imate neverjetne feste. Se vidimo!

Jan Grilc, z litrom piva v roki