Petek, 26 december 2008

Čestitam!

Vsem bi rad čestital ob tem lepem prazniku, ki ga praznujemo DANES, ne včeraj. Sicer je tisti z imenom božič tudi v redu, ampak ta je pa vseeno pravi praznik. Upam, da ste obesili zastavo.

Torej: čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti!

Jan Grilc, ki je šele danes izvedel, da ima ta praznik že tri leta tako ime

Sobota, 29 november 2008

Na, pa me je...

...postavil na laž (glej prejšnjo objavo). Pahor seveda. Saj z Ruplom se res rad ukvarjam, ampak tako zelo pa spet ne, da bi ga bilo treba še štiri leta gledati pri koritu. Ni kul. Res, ni kul.

Aja, pa lepo praznujte dan republike. Po Titu - Tito.

Po Ruplu - Rupel.


Jan Grilc, 'zelo vesel' nenadnega preobrata

Četrtek, 27 november 2008

Pogrešal jih bom!

In to zelo. Bivšo vlado namreč. Ko gledam nastope novih ministrov in predsednika vlade, se mi vse bolj dozdeva, da bo v tem mandatu vlade spet zavladal dolgčas. Kdo bi lahko nadomestil preljube Janšo, Vizjaka, Simonitija, ... In pa seveda Rupla, ki je kljub vsemu prizadevnemu delu ob koncu mandata dobil prst v rit s strani predsednika države. Da mu ne zaupa, je rekel. Kako more! Že samo Ruplova strahospoštovanje vzbujajoča podoba je dovoljšnja kvalifikacija za veleposlaniško mesto!

Ob koncu svojega mandata je Dimitrij napisal zahvalo svojemu narodu z naslovom ''Spomin, zahvala in dobre želje''. Za njim naj bi bila štiri čudovita in uspešna leta leta, vendar mi na tem mestu ni povsem jasno, o katerem časovnem odbobju govori. Mord živi še neko vzporedno življenje, ki je našim očem skrito in je bilo morda res uspešno. Tisto, ki smo ga spremljali mi, se s temi besedami težko opiše. Zagotovo pa je bilo to obdobje na moč zabavno. Vsaj jaz sem ga tako doživljal. Zdaj pa je tega kar naenkrat konec.

Svet se podira pred našimi očmi. Ne samo zaradi odhoda prejšnje vlade, ampak tudi zaradi gospodarske krize, ki nam grozi, da nas bo vrnila v srednji vek. Na srečo je spet začela delovati pregovorna slovenska daljnovidnost in smo se na to vračanje v čas pri nas že začeli pripravljati z obujanjem starih običajev. Tega pa se lotevamo na zanimiv način. Z vaškimi stražami in barikadami. Vsem znani primer družine Strojan je pokazal 'smiselnost' ponovne obuditve takega načina bojevanje in tega se zadnje čase po različnih koncih države vaščani kar pridno lotevajo. Na zadnje v Renčah, kjer so krajani z barikadami preprečevali normalno delovanje daljnovodu. Dobro je znan tudi primer Tenetiš. Kdo še pravi, da se ne znamo učiti iz zgodovine! Naši predniki so dobro vedeli, kako narediti pravi punt. Naj se torej znova zasliši stara slovenska pesem: Vsem galjotom vile v vamp!

P.S.: Kolikov je meni znano, ni noben kmečki upor na slovenskem dejansko tudi uspel.

Jan Grilc, ki bo pogrešal fantastične izjave prejšnjih ministrov

Četrtek, 6 november 2008

2. tradicionalni Martinov pohod na Jošta v organizaciji Pujs Travels

S približevanjem najbolj čaščenega slovenskega praznika se je aktivirala tudi najboljša turistična agencija na Slovenskem Pujs Travels in se odločila še drugič organizirati Martinov pohod na Jošta. Lani se je že odvil 1. tradicionalni Martinov pohod na Jošta in to z velikim uspehom: postavili smo namreč nov fantastičen rekord v času, ki smo ga porabili za pot do cilja (nekje okoli 5 ur od vznožja do vrha). Vmes smo se nekajkrat tudi ustavili. No, nekajkrat je morda malo preveč rahla beseda.

Slika 1,0: Lanska ekipa 1. tradicionalnega Martinovega pohoda na Jošta






Vsled temu lanskemu uspehu se bo letos pohod ponovil z podobnim programom kot lani. Štart pohoda bo v soboto, 8. 11. 2008, ob 10.00 na Slovenskem trgu v Kranju. 1 Na štartu morajo biti udeleženci opremljeni z: normalno obutvijo (ribiški škornji ne štejejo, četudi imajo na vrhu zadrgo in so zares kvalitetni), normalno obleko za vse vremenske pojave (tudi udar meteorita), malico (pot bo dolga in naporna. No, naporna ne, samo dolga.) in pa seveda pijačo. Lahko tudi alkoholno. Na tej točki bi rad opozoril na dejstvo, da je to Martinov pohod na Jošta. Kdor ne zna brati med vrsticami, naj mu povem naravnost: lani nismo zastonj hodili 5 ur do vrha.

Po štartu vas bo pot vodila preko doline reke Save in že boste prispeli do Stražišča, sončne vasi in okna v svet, kjer boste pobrali še to svinjo, lastnika agencije Pujs Travels, ki bo lahko spal 20 minut dlje, prokleto prase leno. Od tam naprej nas bo pot vodila najprej navzgor, potem pa še navzdol. Povratek je pričakovan v večernih urah, kar je dobro zaradi dveh stvari: lahko gremo takoj naprej žurat na Pungert, kjer igrajo Joške v'n, druge stvari pa se ne spomnim.

Za več informacij vam je Dobrovoljno Prase vedno na voljo tukaj na spletnem dnevniku in preko e-pošte. Bojda je nekje na tej strani navedena.


1 Če se komu zdi ta ura prezgodnja naj mu povem, da ni. Konec debate. Če se bo štartalo kasneje, bomo prišli dol šele okoli polnoči, kar pa nikakor ni v redu, ker bodo do takrat Joške v'n že odigrali prvi set na Pungartu.

Jan Grilc, ki se mu je Martinovo priljubilo

Četrtek, 16 oktober 2008

Tropski vrt

Dobrovoljno prase, kot ste morda uspeli opaziti, še vedno lenari pri pisanju bloga. Ampak samo pri pisanju bloga. Drugače se je v tem mesecu od zadnje objave zgodilo kar precej. Na morju smo uživali v vročini (že samo podatek, da smo se vsi prehladili bežno orisuje te nemogoče visoke temperature, vlaga v zraku pa je bila še bolj neznosna kot pol ure jahanja kamele), dobri družbi in še čem. Predvsem pa smo bili aktivni v najbolj energičnem pomenu te besede. Večino časa smo eksistirali. Samo eksistirali. Kadar nismo samo eksistirali, smo najbrž jedli ali pa peli. (Pitje piva še spada pod eksistiranje.)

Začela se je tudi študentska oddaja na Radiu Belvi in ustvarjamo jo z velikim elanom - ni mišljeno elan z veliko začetnico, saj smuči zaenkrat še ne izdelujemo. Oddajo lahko poslušate ob sredah od 20.00 do 21.30. Poleg mojega 'žametnega' glasu lahko slišite tudi nekaj uporabnih stvari.

Začel pa se je tudi faks! In zelo je kul. Predavanja so res zanimiva, sošolci so prav tako kul, najbolj kul pa so boni. Tako da mi je zaenkrat vse skupaj zelo všeč. Uspelo pa mi je že tudi enkrat izvrstno izkoristiti priložnost, ki se mi je ponudila. Pri nekem predmetu so nas razdelili v skupine in jaz sem padel v skupino s tremi puncami. Da bi potem lahko jamrale, kako še vedno vlada neenakopravnost med spoloma, so me nastavile za predsednika (brez moje kandidature). S tem so mi tudi dale mandat za poimenovanje skupine. Pujski smo. Sicer zdaj razmišljam o preimenovanju skupine v Vietnamski pujski, saj so ti namreč še bolj kul. Zadnjič sem sicer že prav resno začel razmišljati, da bi si kupil vietnamskega pujsa, vendar se je resen razmislek zabil v ograjo pri več kot 140 km/h, ko se je načelo vprašanje časa.

Tega mi namreč primanjkuje tako kot naši družinici prostora v knjižnici. Tja se je zdaj namreč poleg prašiča morskega in ribe zlate naselil še benjamin (spet brez velike začetnice). Osnovna ideja te rastline je, da bi bila roža. To že zdavnaj ni več, zavzema namreč nekaj kubičnih metrov prostora in v sobo je prinesla nekakšno novo vzdušje. Najbolje bi ga opisal kot 'tropskost'. To neverjetno idejo moje mamice zdaj razvijam naprej in pripravljam načrte za dokončno preobrazbo sobe v tropski vrt z 90% vlago, konstantno temperaturo 35 stopinj, vsaj 189 živalskimi vrstami, nekaj divjimi plemeni in dvema snemalnima ekipama National Geographica. Če je bil prostor za benjamina, ne vidim razloga, da ga ne bi bilo še za teh nekaj drobnarij.

Jan Grilc, ki si zelo želi vietnamskega pujsa

Četrtek, 18 september 2008

Volitve in politična kultura

Back again. O Barceloni namerno nisem pisal, saj stvari, ki so se dogajale, ni mogoče samo opisati ampak jih je treba tudi doživeti. Težko je spraviti v besede vzdušje v Barceloni, občutek domačnosti in prijateljstva v hostlu, težko je povedati, kako dober občutek je, ko 20 ljudi, ki se med seboj poznajo samo na pogled in po naključju nekaj dni živijo pod eno streho, skupaj pripravi fantastično večerjo in ga žura, kot bi se poznali vse življenje. Barcelona, nisva še opravila! (prosto po Humarju)

V Sloveniji pa kot vedno pred volitvami ne vlada ravno spravljivo vzdušje. To pogrešam. Predvsem mi ni všeč retorika, ki se obrača v preteklost in na primerih iz prejšnjih obdobij skuša legitimirati svoje napake. Zakaj Janša vedno, ko kdo omeni besedo tajkun, začne govoriti o preteklih obdobjih? Da napak ne bo priznal, je jasno in razumljivo. Jasno je tudi, da stvari v preteklih obdobjih niso bile kaj dosti boljše. Zakaj nikoli ne ponudi rešitev za preprečevanje podobnih stvari v prihodnje? To je le eden od primerov in ta je še precej mile oblike.

Najbrž najbolj spektakularen primer take retorike pa je izjava Jožefa Horvata na izredni seji državnega zbora zaradi afere Patria, ki je bila že sama po sebi le izkoriščanje tega instrumenta za predvolilne namene. Jožef Horvat je v imenu NSi menil, da bi državni zbor zaradi pavšalnih in politično motiviranih obtožb na račun Janeza Janše moral mobilizirati vse domoljubne in demokratične sile v državi in tako zavarovati slovensko osamosvojitev. Finska oddaja je po njegovem propadla konspirativna politična akcija slovenske levice, s katero so polivali gnojnico in zanetili mednarodno sramotno grmado pod nosilci velikih uspehov te vladajoče koalicije. Ta konspiracija je tisti privesek komunizma, ki se je prilepil na noge naše mlade demokracije, ki ji preprečuje, da bi sproščeno hodila.*

Ko sem to prebral, nisem mogel verjeti svojim očem. Že sama misel, da bi Finci zastavili ugled svojih preiskovalnih organov in javne televizije za predvolilne namene slovenske opozicije, je po mojem mnenju absurdna. Mobilizacija vseh domoljubnih in demokratičnih sil? Zavarovanje slovenske osamosvojitve? Privesek komunizma? Tak govor bi bil mogoče vmesen le v junijskih dneh leta 1991, ko nam je za vrat dihala JLA in je dejansko obstajala nevarnost za našo osamosvojitev. Še takrat pa bi bila takšna agresivnost primerna le v kakšnem kotu gostilne. Takratna retorika vodilnih politikov je bila veliko bolj miroljubna in previdna kot današnji govori Horvatu podobnih populistov, ki volilnih glasov sploh nimajo namena pridobivati s programi ampak le z izjavami, ki žalostni slovenski blokovski delitvi dajejo turbopogon.

Tako opevan izraz ''sile kontinuitete'', s katerim se označuje levico, jaz vidim bolj v ljudeh, ki podajajo takšne izjave. Namesto da bi se poskušalo preseči takšna obtoževanja, se jih vsi skupaj poslužujejo bolj in bolj. S tem nočem povedati, da naj se določena sporna zgodovinska obdobja v naši zgodovini pozabijo. Nikakor. To bi bila morda najslabša možna stvar. Različne interpretacije teh obdobij bi se morale soočiti ne na sovražen, ampak na spravljiv način. Nekoč bomo morali doseči neko skupno resnico, drugače se bo zgodovina še vedno izrabljala, namesto da bi nas učila.

Če je žalostna že realnost, da se ljudje odločijo, koga bodo volili, glede na njegovo retoriko, je še bolj žalostnen pogled na predvolilne napovedi. Janša s svojimi letečimi sloni, aroganco in cinizmom vodi. Jelinčič s svojimi cigani in nenehni ''pizdenjem'' čez vse, kar ''ni slovensko'', dosega skoraj 10%. Erjavec samo izreče neko znanstvenofantastično/futuristično/debilno izjavo o 1000 evrih pokojnine, pa mu čez noč rating skoči za 5%.

Levico in Pahorja obtožujejo, da je cincajoča in negotova. Zato, ker ne vodiš agresivne, populistične in v oblakih plavajoče retorike si pa že negotov in brez programa? Zenkrat sem na predvolilnih soočenjih slišal daleč največ programa prav od treh levih strank. In samo držim pesti, da bodo v nedeljo na voliščih ljudje o tem malo razmislili in uporabili vsaj majhen kanček razuma. Tudi če se ne spuščamo v to, kako dobra je bila ta vlada in pogledamo samo retoriko, lahko opazimo precejšnjo razliko v politični kulturi.

Prosim, pojdite na volišča. Kdor ne gre volit, po mojem nima pravice za kasnejše pritoževanje, saj sam ni naredil niti najmanjšega koraka za preprečitev takih ali drugačnih volilnih rezultatov. Če ne greš na volišče, prepustiš drugim odločanje o tvoji usodi. Tega pa se vsaj jaz ne grem.

Jan Grilc, ki je že volil

*Prepis iz časopisa Dnevnik (10.9.2008)

Četrtek, 4 september 2008

Live from Barcelona

Jebemo, mi ga spet festamo. Barcelona je kot vedno fenomenalna. Prvic pa tu dozivljamo hudo vrocino, temperature namrec dosezejo 31 stopinj ob osmih zvecer. Hostel je fantasticen. Brez pripomb in same pohvale. Folk tu je neverjeten, zuramo ga z tremi Avstralci, ki so svetovne legende. Seveda je prisoten tudi Kenneth, mojster Norvezan, ki kaze rahlo enosmerne poteze (je namrec tako topel, da je ze kar vroc). Seveda je takoj dobil nadimek, katerega koncna oblika je ''vroci se viking''.

Verjamem da je tudi v Sloveniji tako toplo in da imate neverjetne feste. Se vidimo!

Jan Grilc, z litrom piva v roki