Po koncu mature smo res najprej napokali avto in se odpeljali na Rock Otočec, ki me je naravnost fasciniral. Izjemna, prav brezhibna organizacija, neverjetno vzušje, odlični koncerti in kakšna kapljica alkohola so nam pripravili fantastične tri dni, ki bi jih lahko opisali s sloganom nekega drugega festivala iz preteklosti: Three days of peace and music. Prisotnih je bilo tudi nekaj neverjetno neumnih dogodkov, kot so recimo: šele dve uri in pol po tem, ko smo vstali, smo opazili, da imamo v bistvu meter in pol zraven naših šotorov novega soseda, ob vračanju iz festivalskega prizorišča smo pred šotorom našli ležati petmetersko drevo, ob osmih zjutraj se nam je neki neznanec pridružil v šotoru in hotel malo počiti, itd. ...Po povratku iz Otočca sem bil doma natanko eno uro in dvajset minut, nato pa sem že odpeketal v Bohinj in se pridružil tam že nastanjenim mojstrom. Bilo je klasično bohinjsko: maratonski derbiji v nogometu, polni prcanja, maratonsko pitje in maratonski smeh. Po povratku iz Bohinja sem eno noč prespal doma, nato pa smo z družino že odšpancirali v Grčijo, o kateri pa sem že nekaj povedal. Za tem pa - cel teden svobode!
Bil sem sam doma, naredili pa smo le eno žurko. Ki je sicer trajala cel teden, vrhunec pa je doživela na 14. 7., na dan, ko smo izvedeli za rezultate mature. Ob petih zjutraj sem po neprespani noči vstal, si skuhal kavo in se postavil pred ekran. Ko so se prikazali rezultati, sem kavo zlil stran in si natočil viski. Ekran je namreč pokazal: slo - 7, ang - 8, mat - 3,soc - 4, geo - 4, splošni uspeh na maturi - 26. Tako sem skočil, da sem se z glavo zadel v strop. V glavnem, tisti dan smo žurali polnih 24 ur v enem kosu. Po tem tednu sem obiskal še Šočo Reggae Riversplash, ki me je kar precej razočaral, potem pa sem se posvetil delu.
Najprej sem spet napisal dva članka za Zapik, ki bo kmalu izšel, nato sem pričel še z delom v čistilnem servisu, zdaj pa sem se začel uvajati še na radiu Belvi. Včeraj sem bil že v vlogi sovoditelja, tako da me boste v prihodnjih tednih že lahko poslušali na vašem najljubšem radiu.
Potrebno pa je izpostaviti še en vidik julija: to je namreč mesec, ki je zame najbogatejši s poškodbami. Lanska bilanca je bila sploh bogata, vendar so bile posledice bolj kratkoročne in odnesel sem jo le z dvema brazgotinama. Letos sem to število povečal za 150% in ostali mi bodo kar trije spominki na julij. Uspel sem pohoditi polža pri nogometu in si s tem nakopal tri dni šepanja z razrezano peto, sledil je spektakularen padec sredi noči v Grčiji, s katerim sem si razbil obe nogi in komolec, doma pa je sledila še ena poškodba. Takle imamo. Ni enostavno. :)
Jan Grilc, najspretnejši med vsemi
