Kaj imajo skupnega Indy, Aladin in zaspan otrok? Mene.

Zadnje čase ves čas tako hitim, da obstaja resna nevarnost, da bom nekje srečal samega sebe. Danes sem si z zanimanjem ogledal mojo sobo v dnevni svetlobi, saj jo ta teden skoraj še nisem videl. Z neizmerno žalostjo sem opazil, da je benjamin, ena izmed dveh rož v moji sobi, v precej žalostnem stanju. Očka je analiziral razmere in ugotovil, da me uboga rožica najbrž pogreša. Iz tega razloga zadnje čase tudi precej neredno pišem blog.

V ponedeljek mi je bolezen, ki je precej verjetno posledica dolgotrajne utrujenosti in ne zapoznel učinek madžarske revolucije, preprečila tako želen obisk šole. Kljub temu sem si proti večeru utrgal urico in si ogledal trening in-line hokejistov, ki so me s svojo igro navdušili kot Harryja Potterja nova metla za letenje (zelo). In-line turnirja v Stražišču, ki bo potekal 26. in 27. 4. v Stražišču, se zdaj veselim kot majhna deklica Čupa-čups lizike (zelo). Torek sem namenil pripravi na matematiko, ki sem jo uspel pisati pozitivno, kar si štejem za enega največjih uspehov tedna. Dvojke sem se razveselil kot Rudonja prvega gola za reprezentanco (zelo). V sredo pa so najprej navdušile naše plesalke Frike, ki so na finalu škl-ja prvič zmagale. Končno, Bežigrajčanke je bilo res lepo videti, kako ''iskreno'' so se veselile tretjega mesta. Izvrstni šov je dopolnil še naš cenjeni ravnatelj, ki je še enkrat dokazal, kakšen car je in na podelitvi naredil že dolgo nazaj obljubljeno stojo. Dan je bil torej uspešen, ampak potrebno ga je bilo še začiniti. Tako smo torej zmagali še prijateljsko tekmo na improshowu v Kranju. Jaz sem od publike dobil karakterno vlogo, igral sem namreč paličnjaka. Da ne bi bilo dolgočasno, sem odigral afganistanskega paličnjaka, čeprav zdaj vidim, da se publika ne spozna dovolj na biologijo in razlik sploh niso opazili.

Včeraj pa je sledil vrhunec tedna. Prejšnji teden sem dobil klic od Glasbene šole Kranj in ponudili so mi 540 evrov, če bi skupaj z mojo sošolko Tino vodil zaključni koncert njihovega pihalnega orkestra. No, 540 evrov mi niso ponudili, sem pa dobil dva pira. Kar mi je več kot zadovoljivo plačilo. S Tino, dirigentom in nekaj člani orkestra smo torej naredili osnutek, s Tino sva napisala besedilo in Tina se ga je naučila, jaz pa sem bolj kot ne improviziral. Na odru sem se najprej pojavil napravljen v Indiano Jonesa, nato sem bil pol koncerta v pižami (med enim komadom sem tudi spal na odru) in na koncu prišel na oder kot Aladin v avtentični opravi in na leteči preprogi. Leteča pomeni voziček z zaštekanim sprednjim desnim kolesom. Doživel sem torej skoraj več sprememb kot vzhodna Evropa po prehodu iz planskega na tržno gospodarstvo.

Danes sem si ogledal poročila in ugotovil, da se nič posebnega ne dogaja. Janša še vedno ni povedal nič novega, znova sem si zaželel, da bi ga Rupel oponašal in nehal klatiti bedarije, madžarksi piloti pa se znova malo izstreljujejo iz svojih letal. Tretjič v desetih letih. Ko leteti ni več zabavno, je treba najti nekaj novega.

Jan Grilc, ki upa, da so redne nesreče madžarskih letal le prehodnega značaja