Grški otok, plaža, 16.43

Nizko morje se je nadaljevalo še za kak lučaj od kopnega, zato sem vzel plastičen stol in se usedel nekaj metrov od obale. Žulil sem svoje tretje pivo in ker na vidiku ni bilo nobenega požara, pretepa, trka dveh ladij ali oboroženega spopada, sem začel opazovati ljudi, ki so vsi sparjeni od popoldanskega sonca ležali na plaži. Med njimi sem seveda najprej opazil blondinko nizke rasti in mogočnega oprsja, ki je kljub sončnim očalom dala vedeti, da ima fokus na meni. Ker smo na miru pustili tudi že boljše, sem zanimanje preusmeril na dva Italijana, ki sta vsa lepa pozirala na ležalkah, ki so bile seveda vse strgane in bogsigavedi kolikokrat poscane s strani kobacajočih otrok. Da sta Italijana je bilo nemogoče spregledati, saj so njuna sončna očala obsegala vsaj 2/3 njunih obrazov in okrasil jih je seveda Swarowsky. Ali kak njegov znanec. Ali kak znančev temnopolti znanec. Skratka, bila so neizmerno gej. Ko sta po nekaj časa ugotovila, da ne vzbujata toliko pozornosti kot peščica zanesenjaških debilov, ki stražijo vhod smetišča v Tenetišah, sta se začela smejati po italijansko (volume na max in neverjetno neumno, skoraj tako kot nosorog) in iz turkizne torbe, ki je bila vroča kot Zetorjev traktor, vzela obojkarsko žogo ter se odpravila podajati v vodo.

Da bo to zgodba o uspehu sem ugotovil že po treh korakih, ki jih je naredil višji, močnejši in očitno neverjetno neumni Italijan. V prvem koraku se je opotekel, v drugem se je spotaknil ob kamenček velikosti izločka čivave in v tretjem z glavo treščilnazaj na svojo brisačo in skoraj zdemoliral mobitel. Drugi je medtem v vodi že kričal kot iz uma in se sam podajal z žogo. Uspel sem prešteti, da mu je uspelo v treh minutah 17x pogledati blondinko, ki se je zdaj v boju nož na nož spopadala s sudokujem. Ko jo je po šestih minutah žoganja želel pogledati 29setič, je naredil usodno napako. Le trenutek nepozornosti je bil dovolj, da mu je večji kolega priporočeno poslal tako petardo v glavo, da je samo še obležal. Ker ga je po tem veliki odvlekel nazaj na ležalko in mu najbrž poskušal povedati, da ni kriv on, sem preusmeril pozornost drugam.

In ga zagledal. Wunderturista namreč. Narodnost mi je bila jasna, še preden sem ga sploh pošteno pogledal. Lepo zaobljen pivski trebušček, katerega obliko je dokaj uspešno želela oponašati rdeče-roza zapečena pleša. Namrdnjen izraz na obrazu, ozke, oprijete kopalke in fenomenalni, edinstveni, poživljujoči in navdihujoči beli adidas štumfi v črnih plastičnih opankah. Pir v roki, trebuhu, glavi in zadahu. In trije prazni pod ležalko. Očitno je moral na wc, saj sta se z ženo v trenutku, ko je vstal, skregala. Helga je bila pač slabe volje. WC je bil sicer blizu, stal je na dveh stopničkah in imel je vrata, ki so se odpirala navzven. Aufbiks, reče Švaba, in se odpravi na trnovo pot do stranišča, v katerem je bil seveda ravno mojster Italijan. Še do sedaj nisem mogel ugotoviti, kateri izmed njiju je bil bolj neumen. Švaba, ki se je deset sekund trudil z zaklenjenimi vrati in kar ni hotel dojeti, da jih bo bolj težko odprl, ali Italijan, ki se po prvem neuspešnem odpiranju vrat ni vdal in poskusil znova. In to na tak način, da je vrata skoraj vrgel iz tečajev. Sledilo je neizogibno. Debelinko je v spektakularnem loku poletel 2 metra nazaj in se stresel na kamne. Nekaj sekund je kar nepremično ležal na tleh, nato pa se je pobral in gledal v Italijana, ki je bil brez idej (kot že celo življenje). Ko se je pobral iz tal, je imel hrbet kriv kot turški kurac in na njem odtise kamnov. Italijan se je že po tretji uspešno izvedeni bedariji v 10 minutah želel nekaj opravičevati, a ga je drugi le poslal nekam in šel po novo pivo. Ideja se mi je zdela odlična in posnemal sem ga, nato pa se vrnil na svoje mesto, poln pričakovanja, kaj me še čaka.

Ni mi bilo treba dolgo čakati. Začel je neki mulc s prifrkljanim nosom, ki je naredil tako fenomenalno potičko iz mivke, po kateri je prej lulal, da je to v divjem diru stekel povedati mamici. Ker je bil tako zaposlen s pridobivanjem hitrosti , je spregledal njene noge in se v galopu sestrelil čeznje. Pristanek je bil trd kot Begradov asfalt in mali je obležal tako sesut, da ni uspel niti začeti jokati. Očka ga je brez besed prijel in odnesel v sobo. Razstrelil se je tako fantastično, da so meni od smeha solze tekle po licih, blondinka pa je ocenila, da plaža ni več varna in začela pospravljati v torbo kreme s faktorjem 24, revijo v stilu Lady in pa na koncu sudoku, ki ga je uspela rešiti ravno toliko kot jaz v svojih najboljših časih. Nič. Na koncu se je odločila še zapreti sončnik (coca-colino marelo iz leta 1980). Mehanizem je bil resda malce nenavaden, ampak lepotička je pokazala tudi veliko mero talenta in iznajdljivosti ter se zaprla v marelo. Ukleščena je nekaj časa stala in drobencljala na mestu, nato pa je začela cviliti, da sta jo slišala Italijana. Veliki je z levjimi skoki oddirjal reševati njeno oprsje. Marelo mu je uspelo malo razpreti in takoj je skočil pod njo, da bi do konca razrešil situacijo. Uporabil je vseh svojih 12 sivih celic in rešil bejbo izpod marele, sam pa je ostal ukleščen in se ni mogel premakniti. Bejbika je vsa zmedena nekaj časa buljila v marelo, nato pa rekla grazie in jo kar ucvrla stran. Ker sem se skupaj s še nekaterimi posamezniki že nekaj časa smejal kot kit glavač, ko ga požgečkaš, je vse skupaj doseglo rob vzdržljivosti in svoje odpadne vode sem izpustil v Sredozemsko morje.

Drugi Italijan je prizor le opazoval. No, ni opazoval prizora, ampak je gledal blondinki v rit. Na klice njegovega kolega se ni dosti oziral in kmalu se je pokazal karakter naroda. Po zelo zelo zelo kratkem premisleku se je odločil, da ga za prijatelja boli _______ in šel bejbo povabit na pijačo. Pokazal je, da ima vse lastnosti pravega italijanskega narodnega voditelja. Jaz pa sem rekel, da bom pokazal še splošno karakterno lastnost Slovencev in šel sem na šesto pivo.