Cela pizdarija!

Vidi vidi, tudi jaz imam svoj blog. Zdaj pa se zastavlja vprašanje o čem pisati in odgovorom skoraj ni videti kraja. In tudi ne začetka. Zato sem se odločil, da si bom naredil seznam tem o katerih bi lahko pisal. Na seznamu so se znašle naslednje teme: higiena živečih ob reki Ganges, razvojni cikel goveda v Andih, delovanje ladijskega vijaka na ladji Queen Mary, primerjave žvečilnih gumijev Orbit in Airways, črevesne bakterije, problemi nižjega sloja v Azerbajdžanu in še nekaj drugih, ki pa so bile neumne in jih ne mislim navajati na spletu, ker bi me lahko še kdo zajebaval.

Naslednji korak pa je bil razmislek o temah, ki sem jih uvrstil na ta seznam. Najprej sem ugotovil, da so zelo homogene in ozko usmerjene in da bi znal tu nastati problem, kljub temu da so sicer zanimive za širše množice in bi bile lahko komercialno uspešne ter prodorne. Na dolgi rok bi to lahko predstavljalo resno oviro, kot recimo ležeči policaji in ležeči pijani ljudje.

Začel sem razmišljati o rahli spremembi tem. Najprej sem se spogledoval z idejo, da bi bil blog obarvan bolj kemijsko in biološko. Ko sem idejo že skoraj položil, me je zapustila z obrazložitvijo, da je moje znanje na tem področju vse preobširno in moje poznavaje terminologije vse predobro, da bi me normalno ljudstvo lahko razumelo v vseh točkah mojih trditev.

Nato se je pojavila nadvse privlačna ideja, ki ji je na njeni lepo oblikovani, sočni, vsega poželenja vredni, pozornost vzbujajoči in od zdravja kar sijoči ritki pisalo: piši o tistem modelu, ki si ga zadnjič zagledal v ogledalu, tistem ta velikem, ki je nosil neko nadvse neverjetno smotano čepico. Takim oblinam se seveda nisem mogel upreti in vzel sem jo k sebi, jo pogrel, napil in nahranil in tako sem ji bil všeč, da se je kar zasidrala k meni. Delčka njene privlačnosti ste bili ravnokar deležni tudi vi. Obljubim, da vam jo bom malo pokazal na vsake toliko časa.


Jan Grilc, na novo zapečeni bloger